Probiotiki in prebiotiki

Probiotiki in prebiotiki članek

Probiotiki so specifični živi mikroorganizmi, ki imajo pozitiven učinek na zdravje.

Prebiotiki so snovi, ki pospešujejo rast, razmnoževanje in aktivnost probiotikov v naših prebavilih, tistih, ki se tam že običajno nahajajo, ali pa teh, ki jih kot probiotik vnesemo v organizem.

Probiotiki in prebiotiki vzdržujejo uravnoteženo črevesno mikrobioto (skupnost vseh bakterij v določenem okolju) in s tem ohranjajo prebavni trakt v optimalnem stanju. Pripomorejo k hitrejši ponovni vzpostavitvi normalnega stanja, če se ravnovesje poruši zaradi okužbe, vnetja, terapije z zdravili ali stresa.

V normalnih pogojih stabilnega delovanja prebavil prevladujejo nevtralni in zdravju koristni mikroorganizmi. Na ravnovesje črevesne mikrobiote negativno vpliva tudi sodoben način življenja, ki lahko pripelje do prevlade patogenih mikroorganizmov, kar poruši mikrobno ravnotežje in povzroči preobrat iz koristnega v škodljivo delovanje. V tovrstnih primerih je zelo dobrodošla zunanja podpora s probiotiki, kar je potrjeno s številnimi znanstvenimi študijami.

Mlečnokislinske bakterije, ki jih najdemo v prehrani človeka (nastale s fermentacijo mleka, mesa, zelenjave) so sestavni del gastrointestinalnega trakta, vendar ne sodijo vse mlečnokislinske bakterije med probiotike.

Probiotiki so le majhen del (1/1000) vseh črevesnih bakterij.

Najbolj pomembna in razširjena rodova sta Lactobacillus in Bifidobacterium, sledijo Streptococcus, Enterococcus, Lactococcus

vir: https://www.embrapa.br/en/busca-de-noticias/-/noticia/51928938/scientists-develop-cashew-nut-drink-and-add-probiotics

Probiotikom podobne učinke pripisujejo/-mo tudi nekaterim drugim mikroorganizmom, ki niso naravno prisotni v prebavilih, npr. kvasovkam (Saccharomyces boulardii).

Kaj je pomembno pri izbiri probiotika?

  1. Uporabljajmo le probiotike, katerih učinki so bili potrjeni v kliničnih študijah.
  2. Posamezni odmerek, ki lahko vsebuje več različnih sevov, mora imeti vsaj 1x 1010 liofiliziranih bakterij.
  3. Probiotike priporočamo, ko se število koristnih bakterij zmanjša ali se razrastejo škodljivi mikroorganizmi (na primer ob okužbi, zdravljenju z antibiotiki, po kemoterapiji). Takšna stanja imenujemo disbioza, kar vodi do napihnjenosti, napenjanja, diareje, zaprtja…
  4. Dober probiotični izdelek mora biti v obliki kapsul ali tablet, oziroma praška, ker samo prah zagotavlja stabilnost sevov. 
  5. Probiotična terapija naj traja vsaj štiri do šest tednov, saj se v tem času v črevesju vzpostavijo trajne kolonije bakterij.

Da bi določene mikroorganizme uvrstili med probiotike, morajo izpolnjevati številne zahteve:

  • Natančna uvrstitev v rod, vrsto in sev.
  • Varni morajo biti za uporabo v prehrani in medicini.
  • Ne smejo biti patogeni in ne smejo dražiti črevesne sluznice.
  • Stabilni morajo biti med procesom izdelovanja, shranjevanja ter živi prehajati skozi gastrointestinalni trakt, neobčutljivi za kisel pH želodca in žolčne soli.
  • Na površino prebavil se morajo dobro pripeti in vsaj začasno kolonizirati gastrointestinalni trakt. Na ta način preprečujejo vezavo patogenih bakterij (Salmonela, Shigella, E.coli)
  • Izločati morajo snovi, ki zmanjšujejo razvoj in rast patogenih bakterij.
  • Obstajati morajo klinične študije, ki potrjujejo njihovo delovanje.

Vloga mikrobiote (fiziološko delovanje vseh bakterij v našem organizmu)

  • Zaščita pred patogenimi bakterijami.
  • Zmanjševanje pojavnosti driske, povzročene s patogeni ali z uporabo antibiotikov.
  • Sinteza vitamina K in vitamina B12.  
  • Aktivacija imunskega Sistema.
  • Regeneracija tankega in debelega črevesja.
  • Nastanek kratkoverižnih maščobnih kislin, ki po absorpciji delujejo na centralni živčni sistem. Njihov vpliv na povezavo med možgani in prebavili zmanjšuje pojavnost Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, različnih nevrodegenerativnih stanj, pojavnost migrenskih glavobolov. 
  • Preprečevanje prekomernih alergijskih reakcij na sestavine hrane in pojav astme (Lactobacillus rhamnosus)
  • Lajšanje simptomov Chronove bolezni in ulceroznega kolitisa (Lactobacillus Rhamnosus GG, E.coli Nissle 1917)
  • Zaščita organizma pred sezonskimi okužbami zgornjih dihalnih poti oziroma zmanjševanje simptomov okužb (Lactobacillus paracasei, Lactobacillus casei 431)
  • Vpliv na zmanjšanje kardiovaskularnih obolenj, nealkoholne zamaščenosti jeter in cistične fibroze.
  • Vpliv na zmanjšano pojavnost nekaterih rakavih obolenj, raka debelega črevesja in prostate.
  • Pomembna vloga probiotikov je dokazana tudi v času okužb z novim koronavirusom SARS-CoV-2. Obstajajo klinične študije, ki potrjujejo vpliv probiotikov iz skupine Lactobacillus rhamnosus GG, Bacillus subtilis in Enterococcus feacalis na zmanjševanje razvoja resnih pljučnic pri bolnikih, okuženih s covidom.

Avtorica: Aleksandra Djuričić Maletić, mag.farm.

Vir: si.doctrina.biz (predavanje dr. Borut Štrukelj, mag.farm.)

Vir naslovne slike: https://www.gleneagles.com.sg/healthplus/article/crohns-colitis-ibd