Vedež
Ko zapeče zgaga
Maj
Zgaga je pekoč ali boleč občutek, ki se pojavlja v žlički ali za prsnico. Kadar je zgaga prisotna krajši čas ali v nizki jakosti povzroča neugodje. Kadar pa zgaga vztraja daljši čas in/ali je prisotna močna bolečina, lahko otežuje uspešno opravljanje vsakodnevnih nalog. Na pojav zgage lahko delno vplivamo s prilagojeno prehrano in spremembami nekaterih navad.
Kazalo
Naloga želodca in želodčne kisline
Prebavni trakt se začne v ustih, kjer hrano prežvečimo, preden jo pogoltnemo in preide preko požiralnika do želodca. Pot zaužite hrane in pijače se nadaljuje v dvanajstniku, tankem in debelem črevesu, kjer poteče večina absorpcije hranil.
Delna razgradnja hrane se prične v ustni votlini, s pomočjo v slini prisotnih encimov, največ hrane pa se razgradi v želodcu pod vplivom želodčne kisline in encimov, ki so v njem prisotni.
Nalogi močne kisline v želodcu sta še obramba, saj onemogoča preživetje mikroorganizmov, ki smo jih zaužili s hrano, ter mešanje hrane. Največ želodčne kisline je v želodcu 15 – 60 minut po zaužitem obroku.
V želodcu je vzpostavljeno ravnotežje med izločanjem kisline in snovi, ki ščitijo želodčno sluznico pred poškodbami zaradi kisline.
Nanj vplivajo različne snovi, med drugim tudi hormoni, ki se sproščajo ob drugih procesih v telesu, kot sta na primer stres in nosečnost.
Sluznico požiralnika pred vračanjem kisline ščiti spodnja mišica zapiralka požiralnika.
Strokovno jo imenujemo gastroezofagealni sfinkter in preprečuje prehod zaužite hrane ter kisline v požiralnik.
Znaki prevelikega nastajanja želodčne kisline in vračanje te v požiralnik
Kadar pride do povečanega nastajanja kisline v želodcu, ne glede na vzrok nastanka, nastopijo različne težave.
Najznačilnejši znaki povišane želodčne kisline so:
- bolečine v zgornjem delu trebuha,
- zgaga (pekoč, nelagoden občutek v žlički in/ali za prsnico po hranjenju),
- spahovanje,
- napenjanje in
- slabost.
Kadar je vzrok zgage oziroma zahajanja želodčne kisline v požiralnik slabo delovanje mišice zapiralke se lahko pojavi tudi vračanje vsebine želodca do ust.
Nekaterih simptomov pa bolniki najprej ne povežejo s pojavom povišane želodčne kisline, saj jih lahko povezujemo še z drugimi težavami. Ti so:
- vnetje žrela,
- dolgotrajen suh kašelj ali pokašljevanje,
- hripavost,
- občutek tujka v požiralniku,
- težave s spanjem in
- razjede zobne sklenine.
Vračanje želodčne kisline v požiralnik je do manjše mere normalen pojav, ki se pojavi občasno. Kadar gre za dolgotrajno povišanje želodčne kisline in vračanje te v požiralnik, težavo imenujemo gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB). Ocenjujejo, da je v zahodnem svetu prisotna pri 10 – 20 % populacije.
Pojavijo se lahko poškodbe želodčne sluznice in stene želodca. Imenujemo jih ulkusi oziroma rane na želodcu.
Kadar se po obroku pojavijo občutek polnosti, napetost, zgaga, bolečine in tiščanje v žlički, krči in slabost je lahko vzrok slaba prebava oziroma dispepsija. V tem primeru verjetno ne gre za povišano želodčno kislino in kisline ni potrebno zniževati z zdravili. Takrat je pomembno predvsem uživanje manjših obrokov, ki so sestavljeni iz lažje prebavljive hrane.
Vzroki za nastanek zgage in drugih težav povezanih z želodčno kislino
Vzroki za povišano izločanje želodčne kisline ali zatekanje te v požiralnik so zelo različni:
- nosečnost,
- kajenje,
- določena zdravila (acetilsalicilna kislina in drugi nesteroidni antirevmatiki, antidepresivi, zdravila proti nespečnosti …),
- določena hrana (čokolada, mastna ali pikantna hrana, citrusi, oreščki, alkohol, kava, čebula, česen, paradižnik, tropsko sadje, ogljikohidratni prigrizki, poprova meta, gazirane pijače …),
- debelost,
- način življenja (obilni obroki hrane, tesna oblačila, ki pritiskajo na trebuh, ležanje po obrokih, dvigovanje težkih bremen in pripogibanje),
- okužbe (Helicobacter pylori, potrebno je antibiotično zdravljenje),
- hiatalna kila (skozi preveliko odprtino v preponski mišici del zgornjega dela želodca zdrsne v prsni koš, spodnji del požiralnika pa je posledično prekomerno odprt in dopušča zatekanje vsebine iz želodca nazaj v požiralnik).
Kako si pomagate sami?
Na izboljšanje izločanja in zatekanja želodčne kisline v požiralnik lahko vplivamo s številnimi ukrepi. Ti so zapisani spodaj.
- Uredite prehranjevalne navade:
-
- hrano uživajte v manjših obrokih večkrat (4 – 5-krat) na dan,
- po obroku popijte kozarec vode,
- izogibajte se uživanju hrane dve do tri ure pred spanjem,
- tri do štiri ure po obroku se izognite ležanju in večjim telesnim naporom,
- izogibajte se hrani, ki povzroča povečano izločanje kisline,
- izogibajte se visokokalorični in mastni hrani, saj se v želodcu zadržuje daljši čas,
- omejite vnos alkohola.
- Opustite kajenje.
- Vzdržujte normalno telesno težo.
- Spite na visokem vzglavju.
- Izogibajte se pogostemu sklanjanju ali pripognjeni drži, posebno po obrokih.
- Sedite pokončno.
- Nosite ohlapna oblačila.
- Med obroki žvečite žvečilni gumi, da povečate nastanek sline in izpiranje kisle vsebine v požiralniku.
- Zmanjšajte stres.
Prebavne težave
Prebavne težave
Prebavne težave
Zdravila za obvladovanje zgage in drugih težav z želodčno kislino
V kolikor zgoraj našteti predlogi ne zadostujejo, za lajšanje simptomov oziroma zdravljenje težave uporabite zdravila. Na voljo sta dve skupini zdravil.
Antacidi
Antacidi nevtralizirajo prekomerno nastalo želodčno kislino. Zdravilo lahko zaužijete večkrat dnevno, po potrebi po obroku, ki povzroči nelagodje, zgago ali druge simptome povečanega izločanja želodčne kisline. Pomembno je, da zdravilo zaužijete vsaj dve uri pred ali dve uri po zaužitju drugih zdravil, ki jih uporabljate, saj antacidi znižujejo učinkovitost sočasno zaužitih zdravil. V času nosečnosti raje izberite antacide, ki ne vsebujejo aluminijevih soli.
Prebavne težave
Prebavne težave
Zaviralci protonske črpalke
Zaviralci protonske črpalke zavrejo nastanek želodčne kisline.
S tem preprečijo povišanje želodčne kisline za približno 12 ur od zaužitja zdravila.
Zdravilo je potrebno zaradi gastrorezistentne farmacevtske oblike in višje učinkovitosti zaužiti na prazen želodec.
To je najbolje na tešče – eno uro pred prvim obrokom, lahko pa tudi počakate, da od prejšnjega obroka pretečeta vsaj dve uri in nato spet eno uro do naslednjega.
Zaviralce protonske črpalke zdravniki večinoma predpisujejo na recept zaradi neučinkovitosti preventivnih ukrepov in/ali zdravljenja z antacidi, ob dolgotrajnih težavah ali preventivno ob uporabi nekaterih zdravil.
Na voljo pa so tudi brez recepta za samozdravljenje kratkotrajnih težav.
Izvleček golostebelnega sladkega korena
Izvleček golostebelnega sladkega korena (Glycyrrhiza glabra) zmanjša izločanje želodčne kisline, poveča izločanje sluzi v želodcu ter pomirja vnetje želodčne sluznice. Izkazuje tudi rahle protimikrobne lastnosti, predvsem kadar gre za okužbo s Helicobacter pylori. Uporabljate ga lahko le nekaj dni in le, če nimate težav s povišanim krvnim tlakom.
Kdaj k zdravniku?
Na posvet do zdravnika se obrnite v naslednjih primerih:
- simptomi vztrajajo več dni zapored,
- simptomov ne odpravimo z zdravili za samozdravljenje – antacidi, zaviralci protonske črpalke,
- pojav manj značilnih simptomov (vnetje žrela, bolečine za prsnico …)
- nelagodje spremljajo še izkašljevanje krvi, bruhanje ali driska,
- v blatu je prisotna kri ali je blato črne barve,
- nenadno hujšanje,
- požiranje je težko, boleče, hrana se zatika v požiralniku,
- težava prizadene mlajšega otroka.
Avtorica: Anja Ferlič, mag. farm.
