Kaj je atopijski dermatitis?

atopijski ekcem

Atopijski dermatitis (ali atopijski ekcem) je kronična, vnetna, ponavljajoča se bolezen kože. Čeprav bolezen ni nevarna, zna biti dolgotrajna in zapletena.

Bolezen ni nalezljiva, pogosto je vzrok genetska nagnjenost k alergijskim reakcijam, kot so astma, seneni nahod ali vnetje očesne veznice. Pri otroku z atopijskim dermatitisom se lahko pozneje v življenju, vendar ne nujno, razvijejo druge alergijske bolezni.

V prvih letih življenja so bolniki z atopijskim dermatitisom pogosteje preobčutljivi na prehranske alergene, kot so kravje mleko, jajca, pšenična moka, soja in arašidi, medtem ko so večji otroci in odrasli bolniki pogosteje senzibilizirani za inhalacijske alergene, kot so pršica v hišnem prahu, pelodi in živalska dlaka.

Pri večini obolelih se simptomi pojavijo med drugim in petim letom starosti, lahko tudi zelo zgodaj, med drugim in šestim mesecem življenja. Intenzivnost bolezni z leti najpogosteje izzveni in po 10. letu 90 % otrok nima več nobenih težav.

Vzroki za nastanek atopijskega dermatitisa

Kot možne vzroke za nastanek atopijskega dermatitisa strokovnjaki navajajo:

  • genetske dejavnike okvare barierne funkcije rožene plasti kože,
  • imunološke odzive,
  • spremembe kožnega mikrobioma,
  • poslabševalne dejavnike iz okolja,
  • psihosomatske vplive, avtoimunost …

Za kožo oseb, obolelih za atopijskim dermatitisom, je značilno neravnovesje v količini maščobnih kislin, ki sodelujejo pri naravnem procesu vlaženja kože.

To neravnovesje slabi pregradno funkcijo kože in jo naredi dovzetnejšo za draženje in okužbe. 

Stanje lahko poslabšajo nizke temperature, veter, mraz, suh zrak v stanovanjih zaradi centralnega ogrevanja, prehrambeni, kontaktni in inhalacijski alergeni, onesnaženost okolja, neustrezna mila, agresivni detergenti, volna, sintetika in potenje. Vsi ti dejavniki pripomorejo k izgubi vlage skozi kožo.

Simptomi in znaki atopijskega dermatitisa

Za atopijski dermatitis sta značilni akutna (izbruh) in neakutna (brez izraženih simptomov) faza.

Za fazo izbruha je značilna:

  • rahla do močna srbečica,
  • koža je suha,
  • rdeča do temnordeča,
  • luskava,
  • vneta
  • in celo rahlo krvaveča z neprijetnimi srbečimi mehurji in kožnimi izpuščaji.

Srbenje je lahko  tako intenzivno, da povzroča motnje spanja in otroka ovira pri vsakodnevnih aktivnostih.

Zaradi praskanja je koža lahko odebeljena in hrapava.

izpuščaj na koži

Znaki atopijskega dermatitisa so tudi kožne razpoke pod ušesnimi mečicami kot tudi ihtioza, za katero so značilne suhe luske, ki prekrivajo večje predele kože, ki spominja na ribjo kožo, zvišane vrednosti celokupnih in specifičnih IgE protiteles.

Osnovnim simptomom se pogosto pridružijo zapleti v obliki sekundarnih okužb z bakterijami in virusi. Najpogosteje gre za okužbe s stafilokoki in virusom herpesa.

Mesto nastanka kožnih sprememb je najpogosteje odvisno od starosti.

Če se ekcem pojavi v prvih mesecih življenja, se običajno pojavi simetrično na čelu in licih, širi pa se na lasišče, zgornji del telesa, zunanjo stran rok in nog ter dlani. Predel okoli ust ostane neprizadet. Predel pod plenicami prav tako ostane neprizadet.

V 2. in 3. letu starosti se videz ekcema spremeni, značilne spremembe se pojavljajo v glavnem na predelih pregibov, na kolenih, komolcih, zapestjih, gležnjih in na vratu.

V obdobju kasnejšega otroštva in adolescence se ekcemi še naprej pojavljajo na pregibih velikih sklepov, ob tem pa se pojavijo spremembe na vekah, dlaneh in stopalih.

Nega kože pri atopijskem dermatitisu

Občutljiva in suha koža bolnikov z atopijskim dermatitisom nujno potrebuje vsakodnevno ustrezno higieno in predvsem redno nego s primernim negovalnim mazilom.

Zelo pomembna je redna uporaba, tudi v času mirovanja ekcema.

Svetovano je vsakodnevno kratkotrajno umivanje, ki kože ne izsuši oziroma jo celo navlaži, sočasno pa se zmanjša kolonizacija z mikrobi.

Zadostna in učinkovita rehidracija kože je ključni dejavnik pri negi suhe kože, tako v obdobju izbruha, kot tudi v obdobju mirovanja, ki je z njo podaljšana.

17,56 
19,98 

Za kopanje se priporoča uporaba sindetov ali gelov brez mila, ki ne vsebujejo konzervansov in ne dražijo kože. Uporabljajo se lahko tudi antiseptične kopeli.

Pri kopanju in tuširanju naj temperatura vode ne presega 32°C, čas umivanja pa naj bo krajši od 10 minut.  Po kopeli je kožo potrebno dobro sprati in nežno posušiti s pivnanjem brez drgnjenja.

Negovalno kremo po kopanju je treba uporabiti, ko je koža še vlažna, torej čim prej (v roku treh minut). Pomembno je, da kremo apliciramo v zadostnih količinah (približno do 100 g tedensko za otroke in do 500 g tedensko za odrasle).

Za vsakodnevno nego kože so najboljše kreme, ki jo ohranjajo primerno vlažno, mastno in mehko, zmanjšujejo suhost in razpokanost. Na ta način preprečujejo vdor alergenov iz okolja ter pojav ekcema. Z redno uporabo negovalnih krem lahko zmanjšamo porabo kortikosteroidnih krem. Med zdravljenjem ekcema je potrebno vlažilne kreme in negovalna mastna mazila uporabljati izmenično v kombinaciji z zdravilnimi mazili.

 

Zdravljenje atopijskega dermatitisa

Zdravljenje se prilagaja bolniku, tipu kože, starosti, stopnji vnetja in obsežnosti kožnih sprememb. Atopijski dermatitis zdravimo s kombinacijo lokalnih protivnetnih zdravil in redno terapijo z emolientno kremo za obnavljanje epidermalne bariere.  Pri težjih oblikah bolezni se lahko uporabijo sistemski imunosupresivi in tarčna zdravila, ki jih predpišejo zdravniki specialisti.

Lokalna protivnetna zdravila (kortikosteroide) nanašamo samo na prizadeta mesta na koži, enkrat do dvakrat na dan, redno do izboljšanja, potem pa le v vzdrževalnem odmerjanju.

Lokalni kortikosteroidi imajo protivnetni, antiproliferativni, imunosupresivni, vazokonstrikcijski učinek.

Med mnogimi bolniki še vedno velja prepričanje, da kortikosteroidi škodijo in tanjšajo kožo, vendar so to varna zdravila za zdravljenje atopijskega dermatitisa, ob pravem izboru jakosti, odmerjanja in omejenem času uporabe.

Za zdravljenje zdravniki največkrat predpisujejo oziroma svetujejo:

  • negovalna mazila – kožo vlažijo in mehčajo;
  • antiseptike – uničujejo mikroorganizme, ščitijo pred okužbo (Octenisan losjon);
  • antihistaminike – blažijo srbenje (loratadin, cetirizin, desloratadin, levocetirizin);
  • protivnetna mazila (imunosupresive) – zmanjšujejo vnetje kože in preprečujejo poslabšanje (pimekrolimus, takrolimus);
  • antibiotična mazila – zdravijo okužbe kože (fusidna kislina, gentamicin…);
  • lokalne kortikosteroide – blažijo vnetja, tanjšajo odebeljeno kožo (zmerni: alklometazon, hidrokortizon, močni: mometazon, metilprednizolon, betametazon);
  • sistemsko zdravljenje (v težjih primerih) – ciklosporin (zavira imunsko odzivnost), Dupixent (biološko zdravilo).

 

Prehranska dopolnila

Zadnje čase se pogosto priporoča jemanje različnih prehranskih dopolnil za blaženje simptomov atopijskega dermatitisa, vendar še vedno ne vemo zagotovo koliko so prehranska dopolnila pri zdravljenju atopijskega dermatitisa dejansko učinkovita.

Določene znanstvene študije so pokazale povezavo med atopijskim dermatitisom in neuravnoteženo črevesno mikrobioto. Dodajanje probiotikov Lactobacillus acidophilus in Bifidobacterium lactis otrokom med prvim in tretjim letom starosti je bilo spodbudno, saj je znižalo vnetni proces.

21,95 
11,25 

Številne študije so ovrednotile možno povezavo med pomanjkanjem vitamina D in pojavom atopijskega dermatitisa.  Več raziskav je nakazalo, da je treba pri izbranih skupinah bolnikov preveriti serumske koncentracije vitamina D in se na podlagi tega odločiti ali je potrebno dodajati vitamin D v obliki prehranskih dopolnil.

Novejše študije so pokazale, da bi za blaženje simptomov atopijskega dermatitisa koristilo uživanje dolgoverižnih omega-3 maščobnih kislin. Učinkovitost dodajanja ni dovolj raziskana, vendar zaenkrat pri pacientih kaže pozitivne učinke. 

- 15%
24,31 

Primanjkljaj mineralov igra pomembno vlogo pri razvoju atopijskega dermatitisa. Običajno bolnikom primanjkujejo predvsem mikroelementi, kot sta cink in selen. Pomanjkanje cinka je povezano z oslabljenim celjenjem ran.

19,69 
9,85 

Oksidativni stres je  dodaten patofiziološki dejavnik, ki prispeva k razvoju dermatitisa.

Predvideva se, da bi bilo zatiranje oksidativnega stresa z dodatkom antioksidantov, kot so vitamini A, C in E lahko učinkovito.

Atopijski dermatitis prizadene do 20 % prebivalstva v razvitih državah, zaradi česar je ena najpogostejših kroničnih bolezni.

Večinoma se pojavlja pri otrocih, lahko pa tudi pri odraslih.

Kaže se v obliki številnih in različnih kliničnih slik, ki se spreminjajo s starostnimi obdobji in komplicirajo s pogostimi dodatnimi okužbami. To je razlog, da je postavitev diagnoze atopijskega dermatitisa včasih težavna.

Zdravljenje se prilagaja posamezniku. Zdravi se stopenjsko in s kombinacijo lokalnih protivnetnih zdravil in z redno indiferentno oziroma emolientno terapijo. 

Avtorica: Aleksandra Djuričić Maletić, mag.farm.

Viri:

  • Točkova O. Atopijski dermatitis pri otrocih. Farm vestn. 2021; 291-298.
  • Prim. Dragoš V. Društvo atopijski dermatitis. (https://drustvoad.si/)