Prehlad, gripa ali covid-19

V jesenskem in zimskem času se pogosto pojavljajo vnetja dihalnih poti. Vnetja zgornjih dihalnih poti lahko učinkovito zdravimo tudi sami. Neuspešno zdravljenje vnetja zgornjih dihalnih poti lahko vodi do vnetja v spodnjih dihalnih poteh, kot sta bronhitis in pljučnica. 

Zgornje dihalne poti predstavljajo nosna in obnosne votline, žrelo in grlo. Pogosto del nalog nosne votline opravlja tudi ustna votlina, vendar se ne šteje pod dihalne poti. Naloge zgornjih dihalnih poti so čiščenje, ogrevanje in navlažitev vdihanega zraka.

Spodnje dihalne poti sestojijo iz sapnika, sapnic in pljuč ter skrbijo za vodenje zraka do pljučnih mešičkov, kjer pride do izmenjave plinov.

Prehlad

Prehlad je skupno poimenovanje bolezni zgornjih dihalnih poti več kot 200 različnih virusnih povzročiteljev.

Značilen je postopen nastop simptomov, kot so:

  • draženje in bolečina v žrelu,
  • zamašen nos
  • in kihanje
  • ter vnetje nosnih in obnosnih votlin,
  • kar lahko povzroči glavobol.

Vročina in bolečine v mišicah niso prisotni pogosto. Potek posameznega prehlada je lahko nekoliko različen, vsem pa je skupna poškodba sluznic v dihalnih poteh.

Kako pogosto se pojavi prehlad?

Pojavnost prehladov je odvisna od imunskega sistema posameznika. Povprečna pojavnost pri odraslih je 2 – 4-krat letno. Otroci, predvsem tisti, ki prvo leto obiskujejo vrtec, še nimajo dobro razvitega imunskega sistema in zbolevajo pogosteje, približno do 12-krat na leto.

Prvi simptomi se pojavijo v treh dneh po okužbi, bolnik pa je kužen že en dan pred nastopom simptomov. Virusi, ki povzročajo prehlad, se prenašajo neposredno s prenosom preko rok na sluznice ali kapljično ob kašljanju in kihanju, na površinah preživijo kratek čas.

Simptomi prehlada so povprečno prisotni od 2 do 14 dni.

Gripa

Gripo povzročajo virusi influence, ki so tipov A, B in C ter različnih sevov, vsi pa povzročajo bolezen z enako sliko.

Simptomi so podobni kot pri prehladu, a so izraženi nenadno in močneje.

Pogosto se jim pridruži:

  • suh in dražeč kašelj,
  • močno povišana temperatura (nad 39 °C)
  • in bolečine v mišicah,
  • prisotna je lahko slabost, pri otrocih tudi diareja.

Gripa je zelo nalezljiva bolezen dihal, zato je pomembno, da se v času bolezni ne družimo in širimo virusa naprej. Inkubacijska doba je dolga do nekaj dni, kužnost pa nastopi v 1 do 2 dneh pred pojavom prvih simptomov in znakov.

Virus se prenaša kapljično – s kihanjem, kašljanjem, tudi glasnim govorjenjem. 

Izboljšanje nastopi po nekaj dneh, slabost in izčrpanost lahko trajata tudi do 3 tedne. Gripa je zelo izčrpavajoča, predvsem za starejše in rizične bolnike.

Covid-19

Povzročitelj je virus SARS-CoV-2, ki so ga prvič zaznali na prehodu med letoma 2019 in 2020. Spada v skupino koronavirusov, med katerimi je več znanih povzročiteljev prehladov.

Virus povzroči vnetje v zgornjih dihalnih poti, ki se kaže predvsem s:

  • kašljem,
  • vnetim grlom
  • in povišano telesno temperaturo.

V veliko primerih so prisotne:

  • bolečine v mišicah
  • ter izguba vonja in okusa.

Manj značilni simptomi so:

  • zamašen nos,
  • glavobol,
  • slabost in
  • diareja.

Bolniki so pogosto zelo utrujeni. Bolezen se lahko hitro poslabša in prizadene pljuča, povzroči pljučnico, znan zaplet je tudi pojav krvnih strdkov.

Bolnik izloča virus že 48 ur pred nastopom simptomov in nato približno 10 dni.

Virus se prenaša kapljično preko kihanja ali kašljanja, na razdalji do približno 1,5 – 2 metra, in preko stika z okuženo površino, kjer se virus lahko zadrži tudi do 3 dni, odvisno od površine.

Bolezen lahko nastopi z blažjimi ali močnejšimi simptomi, ki vztrajajo približno 10 dni. Pogosto je bolnik po tem obdobju še izčrpan in ima suh, dražeč kašelj.

Tako gripa kot SARS-CoV-2 sta virusa z ovojnico. Za preprečevanje kontaktnega širjenja okužbe je najprimernejše dosledno vzdrževanje higiene rok ter površin z milom in razkužili.

Kapljični prenos je možno preprečiti le z omejitvijo gibanja obolelih oseb na domače okolje.

Pregled simptomov

Vnetje zgornjih dihalnih poti se glede na povzročitelja nekoliko razlikuje po spremljajočih simptomih, a so zgodnji simptomi lahko vseeno dokaj podobni. Značilni simptomi za vsako bolezen so navedeni v spodnji preglednici.

Simptomi Prehlad Gripa Covid-19
(postopen pojav simptomov) (nenaden pojav simptomov) (simptomi v obsegu blagi do hudi)
Bolečine pogosto pogosto včasih
Kašelj redko pogosto pogosto
Glavoboli redko pogosto včasih
Utrujenost včasih pogosto pogosto
Vročina redko,
če se pojavi, 
do 38,5 °c
pogosto,
pojavi se hitro in
preseže 38,5 °c
pogosto
Izcedek iz nosu ali zamašen nos pogosto včasih redko
Težko dihanje ne ne včasih
Kihanje pogosto ne ne
Vneto grlo pogosto včasih včasih
Izguba okusa ali vonja včasih redko pogosto,
nenaden nastop
Diareja ne včasih, posebej pri otrocih včasih pri otrocih
Slabost ali bruhanje ne včasih redko
samozdravljenje

Samozdravljenje

Zdravljenje bolezni zgornjih dihalnih poti, kot so prehlad in nezapletena gripa ali covid-19, v večini primerov poteka kot samozdravljenje.

To je kadar se bolnik zdravi sam, lahko tudi s pomočjo lekarniškega farmacevta, brez posveta z zdravnikom, z zdravili brez recepta in prehranskimi dopolnili ali izvlečki zdravilnih rastlin.

Na zdravniško pomoč se mora obrniti, če v 3 do 4 dneh ni izboljšanja zdravstvenega stanja ali se to poslabša, v primeru hudih bolečin, težjega poteka bolezni ali, če ima pacient pridružene bolezni, ki lahko vplivajo na potek prebolevanja okužbe.

Bolečine in vročina

Vnetja zgornjih dihalnih poti pogosto spremlja bolečina, bodisi glavobol bodisi bolečine v mišicah. Za zdravljenje bolečine so na voljo različna zdravila brez recepta.

Najpogosteje uporabljeno zdravilo za lajšanje bolečin in zbijanje povišane telesne temperature je paracetamol, ki je v Sloveniji registriran pod različnimi imeni. Na voljo je v obliki tablet, zrnc, praška, sirupa ter svečk. V kombinacijah obstaja z vitaminom C, v kombinaciji s propifenazonom in acetilsalicilno kislino, z dekongestivi (učinkovinami, ki odmašijo nos) ali ibuprofenom.

Ibuprofen, naproksen in acetilsalicilna kislina spadajo v skupino nesteroidnih protivnetnih učinkovin, ki delujejo protibolečinsko, protivnetno ter znižujejo povišano telesno temperaturo.

Imajo nekoliko več neželenih učinkov, kot so zvišanje želodčne kisline in posledično draženje želodca, ob dolgotrajnem jemanju lahko vplivajo na strjevanje krvi, acetilsalicilna kislina (Aspirin®) lahko sproži astmatični napad pri osebah z astmo. Potrebna je tudi pozornost pri na morebitno medsebojno delovanje z drugimi zdravili in ostalimi pridruženimi boleznimi.

Za zbijanje vročine pri otrocih je možno uporabljati paracetamol ali ibuprofen v obliki sirupa ali svečk.

Glede na starost oziroma težo otroka je nujno prilagoditi velikost odmerka zdravila. Najboljše je, da to naredi zdravnik ali farmacevt.

Kadar povišane temperature ni možno zbiti ali se po jemanju zdravil ponovno hitro dvigne, je nujno kontaktirati zdravnika.

Ob bolečinah v mišicah je smiselno uporabljati magnezij, ki omogoča normalno delovanje mišic in preprečuje mišične krče.

Kašelj

Kašelj se pogosto tekom bolezni spreminja

Na začetku je kašelj moker ali produktiven, takrat je prisoten gost, lahko tudi gnojen izloček sluzi.

Pri mokrem kašlju je potrebno vnašati dovolj tekočin,

  • vsaj 2 – 3 litre dnevno,
  • za omogočeno normalno delovanje sluznic
  • in redčenje sluzi,

razen v primeru omejitve vnosa tekočin zaradi drugih zdravstvenih težav (okužba spodnjih dihal, srčno popuščanje, odpoved ledvic).

Ugoden vpliv na sluznice zgornjih dihalnih poti ima navlažen zrak v prostoru ali inhalacije vodne pare.

Mokrega kašlja se ne sme zavirati.

Obstajajo različna zdravila (acetilcistein, bromheksidin) in pripravki na osnovi zdravilnih rastlin (navadni bršljan, vrtna materina dušica, jeglič, komarček), ki pomagajo redčiti (mukolitiki) in nekateri tudi izkašljevati (ekspektoransi) nastalo sluz dihalnih poti.

Moker kašelj traja približno štiri dni. 

Za mokrim kašljem nastopi suh in dražeč kašelj, ki je posledica razdraženih dihalnih poti ter poškodovane sluznice.

Za blaženje suhega kašlja je potrebno vnašati dovolj tekočine za navlažitev sluznice dihal.

Inhalacijam za vlaženje sluznice dihalnih poti je smiselno dodati kafro, mentol ali eterična olja evkalipta, smreke, kamilice ali žajblja.

Če je možno uporabiti tudi v obliki mazil za nanos na prsni koš, hrbet ali vrat.

Eteričnih olj ni primerno uporabljati pri otrocih, mlajših od dveh let!

V lekarnah so na voljo:

  • zdravila za zaviranje suhega kašlja (antitusiki – butamirat)
  • in rastlinski pripravki za blaženje draženja sluznice in posledično suhega kašlja:
    • trpotec,
    • gozdni slezenovec,
    • navadni slez,
    • islandski lišaj.
5,85 

Grlo, nos, ušesa

Po-Ho žepni inhalator

3,05 

Grlo, nos, ušesa

Po-Ho olje, 10 ml

8,15 

Suh kašelj lahko vztraja kot zadnji znak prebolele okužbe do nekaj tednov.

Če traja več kot 3 tedne, je nujen zdravniški pregled! Prav tako je potreben zdravniški pregled, če so ob kateri koli obliki kašlja prisotni piski ali poki v nižjih delih dihalnih poti.

Vneto grlo

Eden izmed prvih simptomov prehlada in drugih respiratornih obolenj je boleče žrelo, a ga pogosto imenujemo boleče grlo. Grlo se anatomsko nahaja malenkost nižje v vratnem predelu, žrelo pa na stičišču nosne in ustne votline.

Ob draženju je zadostna uporaba islandskega lišaja ali sleza za oblogo in pomiritev sluznice žrela v obliki pastil ali sirupa. Kadar žrelo boli in peče, so na voljo številne pastile in pršila za pomiritev bolečine s protivnetnim ali protimikrobnim delovanjem. Na voljo so različne učinkovine, najpogosteje v kombinacijah. Pršilo je primerno za ciljan nanos, pastile se raztopijo v ustih.

Kadar zaradi poškodbe sluznice v žrelu in grlu med prebolevanjem okužbe nastopi hripavost, je smiselno dodajati kalcij. Za vlaženje in hitrejše okrevanje sluznice so primerne pastile s hialuronsko kislino ali dekspantenolom.

Izcedek iz nosu ali zamašen nos

Pogosteje ob prehladu, manj pogosto ob gripi ali covid-u, sta spremljajoči težavi zamašen nos ali izcedek iz nosu. 

Vnetje sluznice v nosu lahko zdravimo z nosnimi dekongestivi ali raztopinami soli.

Fiziološka raztopina je izotonična in vsebuje 0,9 % soli – natrijevega klorida, medtem ko hipertonične raztopine vsebujejo med 2 in 3 % soli.

Raztopine so pogosto pripravljene na osnovi prečiščene morske vode, zaradi česar vsebujejo različne oligoelemente, ki pomagajo k boljši obnovi sluznice.

Izotonične in hipertonične raztopine je smiselno uporabljati večkrat dnevno, preventivno predvsem zjutraj in zvečer.

6,22 

Grlo, nos, ušesa

Nisita pršilo za nos, 20 ml

3,74 

Dekongestivi delujejo tako, da krčijo arteriole in kapilare v nosu ter zmanjšajo nabreklost sluznice in izločanje sluzi. Lahko so v obliki pršil (oksimetazolin in ksilometazolin) ali v kombinaciji s paracetamolom (psevdoefedrin* in fenilefrin).

Zaradi učinka dehidracije sluznice je njihova uporaba omejena na največ en teden. Pogosto so v pršila dodane učinkovine za vlaženje sluznice, in sicer dekspantenol ali hialuronska kislina.

Uporaba nosnih dekongestivov ni primerna pri otrocih mlajših od 2 let, razen če zdravilo predpiše zdravnik! V obliki za uživanje so dovoljeni le za odrasle in kontraindicirani pri kroničnih bolnikih.

* Psevdoefedrin je na doping listi!

Močneje vnete ter zamašene nosne in obnosne votline je smiselno zdraviti s kombinacijo rastlinskih izvlečkov korenine rumenega svišča, cveta jegliča s čašico, zeli kislice, cvetu črnega bezga in zeli navadnega sporiša. Ti povečajo redčenje in izločanje sluzi.

Ob vnetjih nosne sluznice je nujno vnašati dovolj tekočin, da se sluznice ne izsušijo. Smiselno je izvajati inhalacije, možno je dodati kafro, mentol, eterično olje evkalipta ali druge, kamilico ali žajbelj.

Zaplet vnetja nosne sluznice predstavlja močno vnetje nosnih in obnosnih votlin – rinosinuzitis ali obnosnih votlin – sinuzitis. 

Izguba okusa ali voha

Ob vnetju v nosni votlini in zamašenem nosu lahko nastopi prehodna izguba okusa ali voha, ki se po preboleli okužbi povrne.

Celice sluznice se obnovijo v približno enem mesecu. 

Posebne izgube voha in okusa so zabeležili ob prebolevanju okužbe s SARS-CoV-19 virus, te so v večjem deležu prehodne, a se voh in okus povrneta v roku enega meseca do pol leta.

V obdobju okrevanja je pomembno, da je telesu na voljo dovolj hranil, vitaminov, mineralov in aminokislin za obnovo sluznice in živčnih končičev v nosni in ustni votlini.

Za obnovo sluznice ter živčnih končičev, ki so odgovorni za voh in okus, je dobro dodajati vitamine skupine B in vitamin C. Za normalno delovanje voha je odgovoren mineral cink.

Pri dolgotrajnejši izgubi ali okvari voha je smiselno izvajati vaje za krepitev voha s štirimi skupinami intenzivnih vonjav, npr. eteričnih olj. Izpostavitev posameznemu vonju naj traja 20–30 sekund ob sočasnem razmišljanju o samem vonju. Vajo je dobro izvajati dvakrat dnevno več mesecev zapored.

Nosečnice, doječe mamice in dojenčki

Pri zdravljenju simptomov so najbolj omejene nosečnice in doječe mamice. Snovi, ki jih nosečnica zaužije, prehajajo v maternico, med dojenjem se sproščajo v materino mleko. 

nosečnica

Nosečnica sme uporabljati za zdravljenje:

  • bolečin in vročine: paracetamol;
  • mokrega kašlja: komarček (čaj);
  • suhega kašlja: islandski lišaj; 
  • vneto grlo: islandski lišaj, žajbljev čaj (po grgranju ga naj izpljune); 
  • zamašenega nosu: izotonična ali hipertonična raztopina;
  • pitje toplih napitkov za vnos veliko tekočin in inhalacije;
  • vitamine in minerale s prilagojeno sestavo za nosečnice.

Doječa mamica sme uporabljati za zdravljenje:

  • bolečin in vročine: paracetamol ali ibuprofen; 
  • mokrega kašlja: komarček (čaj);
  • suhega kašlja: islandski lišaj; 
  • vneto grlo: islandski lišaj, žajbljev čaj (po grgranju ga naj izpljune); 
  • zamašenega nosu: izotonična ali hipertonična raztopina;
  • pitje toplih napitkov za vnos veliko tekočin in inhalacije;
  • vitamine in minerale s prilagojeno sestavo za doječe mamice.

Zdravila je najbolje uporabiti kmalu po dojenju, da od uporabe zdravila do naslednjega dojenja preteče čim daljši čas. Z odraščanjem dojenčka lahko mamica postopno uporablja izdelke za lajšanje kašlja, ki so sicer namenjeni uporabi pri dojenčkih. 

Zdravljenje dojenčkov v starosti do 3 mesecev naj vodi zdravnik! Kasneje je dovoljeno za zdravljenje in lajšanje težav ob prehladnih obolenjih uporabljati izdelke, ki jih sme uporabljati tudi doječa mamica (seznam zgoraj, brez grgranja žajbljevega čaja). Vedno so dobrodošle inhalacije s fiziološko raztopino in redno spiranje noska. To je pri dojenčkih in majhnih otrocih toliko bolj pomembno, saj je povezava med nosom in ušesi anatomsko bolj ugodna za razvoj vnetja ušes. Z dojenčkovim razvojem je na voljo vedno več zdravil in izdelkov, ki so zanj varni. Za optimalno izbiro zdravil in določitev odmerka se je dobro posvetovati s farmacevtom ali zdravnikom.

Kronični bolniki

Pomembno je, da kronični bolniki v lekarni vedno povedo kakšne pridružene bolezni imajo. Le tako lahko farmacevt svetuje najprimernejše in najvarnejše zdravilo ali pripravek za zdravljenje okužbe. 

Številna zdravila brez recepta so kontraindicirana pri nekaterih kroničnih boleznih ali ob uporabi določenih zdravil za zdravljenje kronične bolezni.

Nekateri izdelki lahko poslabšajo samo kronično bolezen, npr. sladkor v sirupih ni primeren za sladkorne bolnike.

Kdaj moramo k zdravniku?

Zdravniški posvet oziroma pregled in nasvet so nujni v naslednjih primerih:

  • slabšanje stanja;
  • ko ni izboljšanja v 3 do 4 dneh; 
  • okužba z gripo ali SARS-CoV-2 in je bolnik mlajši od 2 let ali starejši od 65 let;
  • pridružene bolezni, ki lahko vplivajo na potek prebolevanja okužbe;
  • težji poteka bolezni;
  • ko ni možno zbiti povišane temperature ali se ta hitro povrne;
  • hude bolečin;
  • izloček ob kašlju, ki je rumene, zelene ali rdeče barve;
  • bolečine v prsnem košu;
  • slišni piski in poki v prsnem košu, ne glede na to ali je kašelj suh ali moker;
  • oteženo dihanje;
  • suh kašelj po preboleli okužbi, ki traja več kot 3 tedne.

Avtorica: Anja Ferlič, mag.farm.

Glavni viri

  • Pisk N. Samozdravljenje – priročnik za bolnike. Ljubljana: SFD. 2011. 38-76.
  • Kreft S., Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija – z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. Ljubljana: SFD. 2013. 125-168.