Trebušna viroza ali trebušna gripa

trebušna gripa

V jesenskih in zimskih dneh se poleg izbruhov virusov, ki povzročajo respiratorne infekcije, pogosto pojavljajo izbruhi virusov, ki povzročajo vnetje želodca in/ali črevesja, strokovno gastroenteritis. Kažejo se s prebavnimi težavami kot so driska, bruhanje in trebušni krči. Najpogosteje se pojavljajo v vrtcih, domovih starejših občanov ali pri vseh članih družine okuženega. 

Kako si lahko pomagate?

Poznamo tudi črevesne nalezljive bolezni, ki jih povzročajo bakterije. Te so pogosteje prisotne poleti, ko več potujemo oziroma v manj razvitem svetu ali kjer higienski standardi še niso zadovoljivi. Mednje prištevamo okužbe s kolero (Vibrio cholerae), salmonelo (Salmonella spp.) ter E. coli (Escherichia coli). Bakterijskim okužbam črevesja bomo namenili ločen članek.

Tipični znaki in simptomi trebušne gripe

simptomi trebusne gripe

Virusi povzročijo vnetje v prebavnem traktu, kar je vzrok za razvoj tipičnih znakov trebušne gripe. Ti so:

  • slabost,
  • bruhanje,
  • trebušni krči in/ali
  • pogosta in vodena driska.

Pogosto prebavne težave spremlja:

  • povišana telesna temperatura,
  • pojavijo se tudi potenje in
  • dehidracija ter
  • izčrpanost.

Okužba lahko poteka brez znakov, takrat zdravljenje ni potrebno. Zaradi mesta razvoja težav in znakov, bolezen laično imenujemo »trebušna gripa«.

Običajno je inkubacijska doba pri trebušnih virozah kratka, povprečno traja le kakšen dan ali dva. Nastop težav je lahko nenaden ali postopen. Znaki nato vztrajajo od enega dneva do celo 14 dni. Zelo pozorno moramo spremljati morebitno dehidracijo ali izsušitev, predvsem ko je driska prisotna več kot 14 dni in je prebolevanje zelo izčrpavajoče, ter okužbe pri majhnih otrocih. Zdravniško pomoč potrebuje približno 10% obolelih, večinoma majhni otroci, starejši in osebe z drugimi zahtevnejšimi boleznimi.

Obstajajo različni povzročitelji trebušnih viroz, a jih zaradi podobnih znakov, poteka bolezni ter morebitnih zapletov ponavadi ne identificiramo. Najpogostejši povzročitelji trebušne gripe so spodaj opisani rotavirusi in norovirusi. Trebušne težave povzročajo še virusi iz skupin adenovirusov, kalcivirusov, astrovirusov in koronavirusov.

Povzročitelji trebušne gripe

Rotavirusi so okrogli virusi brez ovojnice, ki jih delimo v sedem skupin. Povzročajo črevesne nalezljive bolezni tako pri ljudeh kot pri živalih, tako imenovane rotaviroze, in so prisotni po vsem svetu.

Virusi poškodujejo črevesno steno in otežijo prebavljanje hrane in absorpcijo vode.

Prenos poteka po fekalno-oralni poti, izpostavitev virusnim delcem med bruhanjem pa je dokaj zanemarljiva. Najpogosteje zbolevajo otroci stari med pol leta in dvema letoma starosti, lahko pa tudi starejši otroci in odrasli. V blatu se izločajo velike količine virusa, ki se pojavijo že 1 – 2 dni pred nastopom znakov in vztrajajo dokler pacient odvaja tekoče blato. 

rotavirus

Norovirusi so najpogostejši povzročitelji prebavnih okužb oziroma trebušne gripe, okužbe pa imenujemo noroviroze.

Norovirusi so zelo kužni, kar pomeni, da je za širjenje okužbe potrebna zelo nizka količina virusa. Virus se izloča v blato okuženih ljudi, okužba se lahko prenese tudi preko okuženih kapljic med bruhanjem. Inkubacijska doba je 24 – 48 ur.

Nastop znakov je lahko hiter ali postopen, težave ponavadi izzvenijo v enem do treh dneh. Pri okužbi z norovirusi se redkeje pojavijo vročina, glavobol ali bolečine v mišicah. 

Kužnost trebušne gripe

Infektivna doza je nizka za vse okužbe trebušne gripe. To pomeni, da je za širjenje potrebna zelo majhna količina virusov. Za okužbo so podobno dovzetne vse starostne skupine. Pogosteje se težave pojavljajo, kjer je možnost za prenos večja. Imunska zaščita po preboleli okužbi z virusi, ki povzročajo trebušne viroze, ni dolgotrajna.

penos trebušne gripe

Potek prenosa okužbe

Prenos virusa poteka po fekalno-oralni poti.

Virus se izloča v blato okuženih oseb in se preko rok, hrane, vode, predmetov, površin ali direktnega stika prenese naprej.

Pri nekaterih povzročiteljih lahko pride do kapljičnega prenosa med bruhanjem. 

Pri večini okužb bolnik izloča virus v blatu že dan ali dva pred nastopom znakov in dokler odvaja tekoče blato.

Pri nekaterih skupinah se lahko v bolnikovem blatu izločajo virusi še nekaj dni do nekaj tednov po prenehanju znakov okužbe (tak ozdravljeni prenašalec je klicenosec). 

Preprečevanje okužbe

Za preprečevanje vseh črevesnih nalezljivih bolezni, tudi trebušne gripe, so najpomembnejši higienski ukrepi.

  1. Umivajte roke s toplo vodo in milom pred prehodom od manj čistih do bolj čistih opravil, po uporabi stranišča ter pred obrokom, predvsem kadar pri obedovanju uporabljate roke.
  2. Kjer ni čiste vode, lahko uporabite alkoholne robčke.
  3. Posebno če ste v okuženem okolju, hrano dobro toplotno obdelajte (vsaj 70°C) in jejte sveže pripravljeno, sadje in zelenjavo olupite.
  4. Pijte originalno zaprto ustekleničeno vodo ali jo prekuhajte.
  5. Površine redno čistite, potencialno okužene razkužujte.
  6. Prostore zračite in primerno odstranjujte odpadne plenice in drug odpadni material.
  7. Osebe s črevesno nalezljivo boleznijo ne smejo delati v proizvodnji, prometu ali prodaji živil, oskrbi s pitno vodo in negi ter hranjenju majhnih otrok.
  8. Oseba se lahko po prebolevanju noroviroze vrne na delovno mesto 48 ur po prenehanju težav.
  9. Dobro je razkuževati pokrov straniščne školjke in kahlico

(Samo)zdravljenje črevesne okužbe

Glede na to, da je trebušna gripa virusnega izvora, je ne zdravimo z antibiotiki, temveč le simptomatsko, torej podporno.

Povečane so izgube vode in hranil, njihova absorpcija pa je zmanjšana.

Poskrbite za povečan vnos tekočin, saj se z drisko in bruhanjem izgubljajo velike količine vode, kar vodi telo v izsušitev.

Za odrasle je željeno, da vnesejo 2 – 3 litre vode, zelo pomembno je, da to naredijo postopno.

V primerih zelo hudih drisk in bruhanja nadomeščajte izgubljene tekočine z zdravniško pomočjo z infuzijami

trebušna gripa zdravljenje

Poleg vnosa tekočin je pomembno, da ob trebušni virozi nadomeščate elektrolite, saj se tudi ti izgubljajo v velikih količinah. Za nadomeščanje so na voljo posebej pripravljene rehidracijske soli. To so kombinacije elektrolitov (kalcij, natrij, kalij, magnezij), ki jih dodajate vodi. Prebavne težave telo izčrpajo, zato je smiselno, da dodajate tudi glukozo, ki je vir energije.

Ob driski se močno poruši črevesna flora. Z dodajanem probiotičnih sevov bakterij se močno porušena struktura mikrobiote ponovno okrepi. Najučinkovitejša seva v premagovanju okužbe črevesja sta Lactobacillus rhamnosus GG in Saccharomyces boulardii. Dokazano zmanjšata trajanje in intenziteto driske.

Ob trebušni gripi uživajte lahko hrano, svetovane so banane, prepečenec, toast, pusti riž, čaj suhih borovnic, za odrasle črni ali ruski čaj. Smiselno je čimprej uvesti preostalo lahko prebavljivo hrano, da ima telo na voljo dovolj gradnikov za lažjo obrambo pred virusi in okrevanje.

Obroki naj bodo manjši in pogostejši. Zaradi okrnjene absorpcije in povečanih potreb telesa dodajajte multivitaminske pripravke, tako pri odraslih kot pri otrocih. 

Zdravljenje trebušne gripe pri dojenčkih in otrocih

Zdravljenje dojenčkov do 3. meseca starosti naj vodi pediater. Pri dojenih dojenčkih je pomembno, da dojenje nadaljujete normalno, bolje celo pogosteje, da dojenček prejme dovolj tekočine in hranil.

Tako kot pri odraslih je tudi pri otrocih pomembno vnašati dovolj vode, elektrolitov ter energetsko in vrednostno polne hrane.  Hrana naj bo pestra in lahko prebavljiva, obroki pa pogostejši.

Otroci do 10 kg naj vnašajo 100 mL vode na kg telesne teže, kasneje pa na vsak kg telesne teže dodatnih 20 – 50 mL.

Na začetku zdravljenja z rehidracijsko raztopino soli je v prvih 4 urah potrebno vnesti do 100 mL na kg telesne teže, nato pa od 2 – 10 mL raztopine na kg telesne teže ob bruhanju ali driski.

Rehidracijske soli dodajajte počasi, v korakih, po bruhanju je dobro počakati približno 10 minut.

Kdaj k zdravniku?

Večina akutnih drisk je nenevarnih in jih lahko zdravite sami. Vseeno morate v nekaterih primerih poiskati zdravniško pomoč, saj bi lahko neprimerno oziroma premalo intenzivno zdravljenje privedlo do resnejših zapletov.

Zdravniško pomoč poiščite v naslednjih primerih:

  • zelo huda driska (več kot 8-krat na dan) in se po dveh dneh samozdravljenja poslabša,
  • ob dolgotrajnem bruhanju ali neustavljivem bruhanju,
  • kri v blatu,
  • hudi krči in bolečine v trebuhu,
  • izrazita oslabelost in dehidriranost/izsušenost (znaki izsušitve so: suha usta in jezik, huda žeja, malo ali celo nič seča, temen urin, uvelost kože, omotica in hiter srčni utrip, pri otrocih jok z malo solzami),
  • večdnevno drisko spremlja večdnevna povišana telesna temperatura,
  • pridružene druge kronične bolezni (npr. sladkorna bolezen, bolezni srca, zmanjšana odpornost organizma),
  • nosečnost,
  • driska po 7 dneh ne poneha,
  • ko driska in zaprtje izmenjujeta,
  • ponavljajoča driska
  • dojenček mlajši od 3. mesecev.

Cepljenje

Proti rotavirusom je na voljo cepljenje za dojenčke stare med 6 in 32 tedni starosti. Zaščita traja dve leti.  Cepivo je oslabljeno, živo cepivo.

Več o cepljenju lahko najdete na strani NIJZ.

Avtorica: Anja Ferlič, mag.farm.

Viri: