Vedež

Kašelj

Posted on by Lekarnica
kašelj
20
Mar

Človeško telo je razvilo sunkovit izdih, ki nastopi refleksno ali hoteno. Poimenovan je kašelj. Ščiti pljuča pred vdihanjem tujka ali tekočine v dihalno pot in pomaga pri odstranjevanju izločkov dihalnih poti, ki povečano nastajajo ob vnetjih. 

Obstaja nekaj tipičnih primerov kašlja, ki so odvisni od vzroka. Zdravljenje kašlja lahko poteka glede na njegov vzrok ali glede na njegovo obliko.

Vzroki za kašelj

Dražljaji, ki povzročijo kašelj, so različnega izvora: 

  • bolezen (znak, ki nakazuje vnetje, poškodbo in draženje sluznice dihalnih poti, izloča nastalo sluz),
  • kemični (hlapi kemikalij, strupov, odpadkov), 
  • mehanski (dim, hrana, sluz in drugi tujki),
  • toplotni (prehod iz toplega v hladno okolje), 
  • psihogeni (neprijetna situacija, izhod iz neugodne situacije), 
  • iatrogeni (povzročen z zdravili, stranski učinek nekaterih zdravil).

Kako ravnamo ob kašlju?

Ne glede na izvor kašlja, se ob kašlju v prostor sproščajo kapljice sline. V kapljicah so lahko prisotni različni virusi ali bakterije.

Ti morda niso povzročili težav pri osebi, ki kašlja, lahko pa sprožijo obolenje pri imunsko šibkejših osebah.

Zelo pomembno je, da ob kašlju pazimo na zaščito oseb okoli nas. 

Ob kašlju vedno upoštevajte navodila za varno kašljanje, tudi kihanje:

  1. Preden zakašljate / kihnete si pokrijte usta in nos s papirnatim robčkom ali
  2. zakašljajte / kihnite v zgornji del rokava.
  3. Papirnat robček po vsaki uporabi odvrzite v koš.
  4. Po kašljanju / kihanju si umijte roke z milom ter vodo.
kaselj

Virusno vnetje dihalnih poti

Kašelj je eden najpogostejših znakov prebolevanja okužb dihalnih poti. Tekom bolezni se kašelj spreminja. Pogosto je kašelj najprej moker. Takrat je prisoten gost, lahko tudi gnojen, izloček sluzi. Mokrega kašlja se ne sme zavirati, saj kašelj omogoča čiščenje dihalnih poti.

Za mokrim kašljem nastopi suh in dražeč kašelj, ki lahko traja daljši čas. Če se suh kašelj ne umiri v 2 tednih, je potreben zdravniški pregled!

Pomembno je, da vnašate dovolj tekočin, bodisi za redčenje nastale sluzi bodisi za vlaženje suhe sluznice. Tako za redčenje in lažje izločanje sluzi kot tudi za pomiritev sluznice in blaženje suhega kašlja so na voljo različna zdravila brez recepta ali izvlečki rastlin.

Nasveti za samozdravljenje kašlja ob vnetjih dihalnih poti so podrobneje opisani v ločenem članku.

Pogosto se ob okužbah zgornjih dihalnih poti pojavi zamašen nos. Nos je potrebno redno čistiti, saj kapljice sluzi, ki zatekajo po žrelu dražijo dihala in spodbujajo kašelj.

Bakterijsko vnetje dihalnih poti

Za bakterijsko okužbo sta značilna kašelj z gnojnim, rumeno do zeleno obarvanim izločkom, in povišana telesna temperatura.

Bakterijsko vnetje se lahko pojavi samostojno, pogosto pa se pojavi za virusnimi vnetji. Bolniki naj pijejo veliko toplih napitkov. Zdravnik bo po pregledu predpisal antibiotik, ki ga mora bolnik jemati dosledno po navodilih.

Astma

Za astmo so značilni kronično vnetje dihalnih poti, občasna povratna zožitev dihalnih poti in povečana odzivnost dihalnih poti na različne dražljaje. Kašelj značilen za astmo se pojavlja predvsem ponoči. Pojavljajo se občutek dušenja in piskanje v prsih. 

Astma se zdravi izključno z zdravili na recept. Zdravila se delijo na olajševalce in preprečevalce.

V času urejene astme bolnik nima simptomov in pljuča delujejo normalno.

Pomembno je, da astmatični bolnik:

  • pozna sprožilce poslabšanja astme in se jim izogiba;
  • se izogiba kajenju, tako aktivnemu kot pasivnemu;
  • se redno giba, vedno pa naj ima pri sebi inhalator z olajševalcem in se izogiba aktivnostim na hudem mrazu.

Kadilski kašelj

Kadilci pogosto in predvsem zjutraj po prvi pokajeni cigareti kašljajo in izkašljujejo. Cigaretni dim vsebuje številne strupene spojine, ki dražijo dihala in povzročajo kašelj. 

Kašelj je eden prvih znakov sprememb pljuč ob razvoju kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Kadilce vzpodbujamo k prenehanju kajenja. S tem upočasnijo napredovanje kroničnih bolezni, ki so povezane s kajenjem, kot so ateroskleroza in KOPB. Kadar kadilec kašlja čez cel dan ali se v izmečku sluzi pojavi kri, mora nujno čimprej na pregled k zdravniku. 

kašelj zaradi kajenja

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) 

KOPB je v 90% bolezen kadilcev in se razvija počasi, več let. Zanjo so značilnosti kronični bronhitis, zoženje malih dihalnih poti in propad stene pljučnih mešičkov.

KOPB se sprva kaže s težko sapo ob naporu, kasneje bolnik razvije močen kašelj z izkašljevanjem ter občutek težkega dihanja že ob manjših naporih. Pomembna je povezava z boleznimi srca in ožilja.

Za zdravljenje KOPB se uporabljajo zdravila v obliki inhalatorjev, ki jih pacient vdihne v dihalne poti in pljuča. Ukrepi,  ki upočasnijo napredovanje bolezni so:

  • prekinitev kajenja;
  • izguba telesne teže, ki pripomore k lažjemu dihanju; 
  • redno gibanje, ki pripomore k izboljšanemu delovanju pljuč.

Zgaga ali gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB)

Kašelj je poleg draženja v žrelu, pekočega in nelagodnega občutka v žlički in drugih težav eden izmed simptomov vračanja kisle želodčne vsebine v požiralnik, ki ga imenujemo gastroezofagealni refluks. 

Dejavniki tveganja za nastanek GERB so debelost, nosečnost, kajenje, hiatalna kila, nekatera zdravila, določena hrana ter neugoden način življenja.

V primeru GERB je bolj pomembno zdravljenje osnovne bolezni, ne samega kašlja. Smiselno je, da 

  • se izogibate določeni hrani (kavi, citrusom, čokoladi, začimbam, ocvrti in mastni hrani, gaziranim pijača …);
  • zmanjšate obroke, dobro prežvečite hrano, znižati prekomerno telesno težo, opustite ležanje takoj po obroku in med obroki žvečite žvečilni gumi za povečano nastajanje sline in izpiranje kisle vsebine v požiralniku ter nosite ohlapna oblačila;
  • ob poslabšanju ponoči ali zjutraj dvignite vzglavnik;
  • opustite kajenje.
zgaga

V lekarni so na voljo zdravila brez recepta za nevtralizacijo želodčne kisline, nekaterim so dodane učinkovine za zaščito sluznice požiralnika. Na recept vam lahko zdravnik  predpiše zdravila za zmanjšano izločanje želodčne kisline, če je uporaba potrebna. 

Obolenja srca

Dolgotrajen kašelj, utrujenost, dušenje pri naporu in otekanje nog lahko pomenijo obolenje srca. Bolnik težko spi z nizkim vzglavjem, ponoči se zbuja, lovi sapo, ko sede ali se sprehodi, pa mu nekoliko odleže.

Ob opisanih težavah morate obiskati zdravnika, ki bo predlagal najprimernejši način zdravljenja srca.

Kašelj, ki ga povzročajo zdravila

Stranski učinek nekaterih zdravil je kašelj.

Če ste v zadnjem mesecu začeli uporabljati nova zdravila se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom o morebitni povezavi kašlja in zdravil. 

Zapleti

Pri kašlju se močno napnejo trebušna prepona, mišice v grlu, prsnem košu in trebušne mišice. Povzročen je pritisk v trupu in glavi.

Zaradi močnega in/ali dolgotrajnega kašlja lahko pride do trenutnega uhajanja kapljic urina, popokanih kapilar v očesih ali nosu, poslabšanja hemoroidov, slabšega pretoka krvi v vitalnih organih in glavi.

Pregled pri zdravniku

Na zdravnika se obrnite v naslednjih primerih:

  • izloček ob kašlju je rumene, zelene ali rdeče barve;
  • ob bolečinah v prsnem košu;
  • če so v prsnem košu slišni piski in poki;
  • oteženo dihanje;
  • moker kašelj traja več kot 5 do 6 dni;
  • suh kašelj po preboleli okužbi, ki traja več kot 2 tedna.

Avtorica: Anja Ferlič, mag.farm.

Viri

 

Lekarnica